• :
  • |

Reportaža:Ultra Europe 2017

Ljubljana 25.07.2017
Ž.I
Partyinfo.si

Tuc tuc tuc,.. ko bi le bil ta zvok še vedno prisoten na stadionu Poljud in njegovi neposredni bližini. Obletnica evropske edicije Ultre je bila zares spektakularna in verjamem, da je tako zame osebno, kot tudi za vse druge obiskovalce prehitro minila. Svetovno zelo priljubljeni festival je letos v čudovitem hrvaškem obalnem mestu Split potekal že peto leto zapored. Prav tako kot vedno, pa je tudi tokrat na štirih različnih odrih, kolikor jih Ultra vsebuje nastopalo veliko svetovnih imen v svetu elektronske glasbe. Glavni oder so zavzemale predvsem EDM zvezde, resistance oder je bil kot vselej namenjen oboževalcem techno zvrsti, na ostalih dveh (Arcadia Afterburner in UMF Radio) odrih pa je bilo moč poslušati mešano glasbo.

Vse skupaj se je začelo na dan petka, ko smo se skupaj z dvema kolegoma odpravili iz slovenske prestolnice do približno petsto kilometrov oddaljenega Splita. Pot, ki je skupaj s postanki trajala dobrih pet ur, je minila dokaj hitro. Ob prihodu je urni kazalec kazal že na 22:30, kar je pomenilo, da smo imeli le še pol ure časa, za dvig press akreditacij. Za enega izmed prijateljev je bil začetek avanture v Splitu vse prej kot dober, kajti nekdo mu je preko spletnega mesta ‘Tickets swap’ prodal ponarejeno karto. Zanj nato sicer ni preostalo drugega kot nakup nove vstopnice. A slabše razpoloženje, se je po prečkanju vhoda na stadion hrvaškega prvoligaškega kluba Hajduka nemudoma spremenilo na boljše. Prisluhniti odlični glasbi, videti sijajen oder in veliko množico ljudi, je sploh še kaj boljšega? Zaradi poznega odhoda z Ljubljane in posledično tudi poznega prihoda na prizorišče dogajanja smo se za tem, ko smo vse potrebno uredili še z apartmajem nemudoma odpravili na ‘main stage’. Na slednjem smo ujeli le zadnja tri elektronska glasbena imena oziroma štiri DJ-je. Prva sta namreč bila Axwell & Ingrosso, ki me osebno nista prida navdušila.
Set, ki sta ga predvajala, je zame osebno vseboval preveč vmesnih ‘postankov’ ali trenutkov tišine, če se temu sploh lahko reče tako. Tik za njima je oder zavzel v Parizu rojeni DJ Snake, ki je dal slišni poudarek na base. Tla so se namreč tekom njegovega nastopa kar tresla. Skozi uro in pol, ki jo je imel na voljo, je predvajal kar nekaj lastnih svetovno znanih hitov, ki so med množico zares zažgali. Zaključek prvega dne pa je pripadel legendi, ki glasi pod imenom Tiesto. 48-letni Nizozemec je zame osebno na prvi dan pometel s »konkurenco«. Takšnega seta od njega zares nisem pričakoval. Piko na i pa je dodal v samem zaključku, ko je predvajal hardstyle, ki je skupaj z ognjemetom zares očaral zaključek njegove minutaže na odru, a pomenil šele dober začetek samega festivala.

In že je bilo tukaj sobotno popoldne. Dogajanje na splitskem športnem prizorišču, se je tokrat začelo, ko je bila ura pet. Sam sem se skupaj z dvema kolegoma na tako imenovani ‘main stage’ odpravil nekaj čez osmo, ko je za mešalko stal Kryoman, sledil mu je dvojec imenovan GTA. Njun set me je kar nekoliko presenetljivo navdušil. Kmalu je prišel čas nekdanjega člana Swedish House Mafie. Steve Angello je bil zares odličen. Pri njemu mi je še posebej všeč to, ker ne moreš nikoli pričakovati, kakšen set bo ponudil. Svetovno znane pesmi, ki jih je vključil v svoj set, so naredile zares posebno vzdušje. Vsi obiskovalci so zapeli v en glas, kar je tako meni kot tudi marsikateremu drugemu povzročilo kar nekaj mravljincev. Šved je sicer, v uri in pol, kolikor jo je imel na voljo predstavil tudi nekaj novih singlov. Za Stevom, je glavni oder zavzel Francoz David Guetta, čigar set sem izpustil in se odpravil na resistance oder, kjer takrat na odru še stal Marco Carola. A najverjetneje smo v tistih trenutkih bolj ali manj vsi komaj čakali legendo techno glasbe. Vsi vemo o čem je govora, in sicer Carlu Coxu. 54-letnik je bil super, kot vedno.

Ko je on vrtel je bila okolica resistanca tako »nabasana«, da smo se komaj premikali. Ob treh zjutraj, pa sem se z velikim navdušenjem odpravil na glavni oder. Le pol ure kasneje je bila namreč na sporedu legenda trance glasbe, Armin van Buuren. Za slabih dvajset minut sem sicer še ujel set Steva Aokija, ki jih je Američan porabil za njegove značilne torte. Z odra jih je zagotovo vrgel več kot deset. In že je bila tukaj ura 3:30 ter čas za Nizozemskega giganta Armina. Njegov set je zares minil, kot bi mignil. Še enkrat več je dokazal, da je zares iz pravega testa. Prav tako, pa je še enkrat več dokazal, kakšna osebnost je.

Nastopil je čas še za tretji, zadnji dan Ultre. Ta je prišel zares hitro, mogoče celo prehitro. A vendarle sem se ga zelo veselil, kajti zaključek je pripadel mojemu najljubšemu DJ-ju, in sicer Hardwellu. Tako kot dan pred tem, smo se tudi na nedeljo na samo prizorišče dogajanja odpravili nekaj čez osmo zvečer. Takrat je za mešalko še vedno stala DJ-ka z imenom MOE. V času njene minutaže je pred odrom stalo bore malo žurerjev in žurerk. A bolj kot se je bližala ura devet, več ljudi je začelo na sam stadion prihajati. Ko pa je oder zavzel duo Showtek, je bilo praktično že polno. Nizozemska brata sta v uri in pol, kolikor sta imela na voljo vidno navduševala več tisoč glavo množico. Ko je urni kazalec pokazal na 10:45, pa je napočil čas za nov obraz za mešalno mizo. Nicky Romero me je zares presenetil. Med svojim setom, je za nekaj časa predvajal tudi hardstyle glasbeno zvrst. Tega od njega zares nisem pričakoval. Po končanih mojstrovinah Nickyja, ga je na odru nasledil njegov sodržavljan Afrojack. Ta je vnovič dokazal, da v zadnjem času spada med najboljše elektronske glasbenike na svetu. V svojem stilu je predstavil tudi novo skladbo, ki jo je pred kratkim izdelal skupaj s Hardwellom. Druga ura zjutraj se je bližala, kar je pomenilo, da nas le še nekaj trenutkov loči od aktualno najboljšega DJ-ja na svetu, in sicer Martina Garrixa. Ko je slednji stal na odru, se je na poljudskem stadionu nedvomno  zbralo največ ljudi. Mene osebno pa mladenič sicer ni kaj prida navdušil.Za sam ‘finish’ oziroma zaključek pete obletnice je sledil le še Hardwell.
Njegov set mi je bil, tako kot vedno perfekten. Hardstyle pesem ‘Make the World Ours’, ki jo je predvajal na samem koncu, je skupaj z ognjemetom dodala samo še češnjo na vrhu slastne tortice.

Vse skupaj je zares prehitro minilo. Obenem pa sem zares navdušen, da sem bil del takšnega spektakla. Glede na to, da bo Ultra še nadaljnjih pet let prisotna v čudovitem hrvaškem obalnem mestu, verjamem, da bo večkrat omenjeni festival potrebno doživeti še najmanj enkrat. Udeležbo na evropski ediciji Ultre, pa bi sicer tudi toplo priporočil vsem vam, ljubiteljem in ljubiteljicam elektronske glasbe.